Ali moramo pri gradnji skleniti pisno pogodbo s projektantom, nadzornikom in izvajalcem?

Gradbeni zakon (GZ-1) za vse udeležence pri gradnji (investitor, projektant, nadzornik in izvajalec) določa naloge, ki so jih dolžni prevzeti (13.-16.čl.GZ-1). S pogodbo med investitorjem in ostalimi udeleženci je možno naloge, ki so določene z zakonom razširiti, ni pa jih mogoče prenašati na druge udeležence (gre namreč za t.i. določbe kogentne narave).

Vse pogodbe, ki jih investitor sklene morajo biti pisne. Prvi odstavek 57.člena OZ namreč določa, da je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo, če je za sklenitev pogodbe treba napraviti listino. Pisni dogovor je lahko sklenjen tudi prek elektronske pošte, faksa ipd.

Pisnost teh treh tipov pogodb po GZ-1 se zahteva zaradi lažjega dokazovanja (forma ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost pogodbe. To pomeni, da bodo veljavne tudi ustno sklenjene pogodbe. Govorimo o gradbeni (izvajalec), podjemni (projektant) in mandatni (nadzornik) pogodbi.

Kakšne pa so sankcije, če pogodba ni sklenjena pisno kakor to določa GZ-1? Pogodba sama po sebi ni neveljavna, gre pa za prekršek po šesti točki 111.člena GZ-1. Po stališču sodne prakse je namreč za stranke veljavna in zavezujoča tudi ustna gradbena, mandatna in podjemna pogodba.

Viri:

• GZ-1

• Komentar GZ-1, Uradni list RS, Ljubljana 2023

• Sodba VSL I Cp 481/2014 z dne 4.6.2014