Gradbeni zakon (GZ-1) v 8.členu določa, da je za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, potrebno pridobiti tudi uporabno dovoljenje, Prejšnji ZGO-1 je za razliko od veljavne zakonodaje določal izjeme za začetek uporabe enostavnega, nezahtevnega in enostanovanjskega objekta, saj ni bila potrebna pridobitev uporabnega dovoljenja.
Danes GZ-1 pozna le eno izjemo, ko ni potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja - gre za nezahteven objekt. Za nezahtevne objekte je sicer kljub temu potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in prijaviti začetek gradnje.
Za presojo, kdaj je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje, je tako pomembno, da najprej ugotovimo za kakšno gradnjo gre.
GZ-1 nezahteven objekt definira kot objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven. Uredba o razvrščanju pa določa splošna in posebna merila za razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje - zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti.
Kakšne so posledice, če objekt nima uporabnega dovoljenja?
Gre za neskladno uporabo objekta in kršitve pravil glede uporabe objekta imajo posledice tudi na področju inšpekcijskega nadzorstva. Inšpektor lahko skladno s 96.čl.GZ-1 v primeru neskladne uporabe objekta odredi prepoved uporabe objekta do izdaje uporabnega dovoljenja oziroma novega dokončnega oziroma pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Prav tako lahko izreče določene posebne prepovedi.
Investitor je prav tako lahko denarno oglobljen zaradi prekrška, če uporablja ali dopusti uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja ali v nasprotju z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem. Višina globe je odvisna od pravne oblike investitorja ter zahtevnosti objekta.
Posebne prepovedi
V 107.čleu GZ-1 so opredeljene posebne prepovedi s katerimi lahko pristojni inšpektor, ko z odločbo izreče ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom ali neskladno uporabo objekta, prepove določena dejanja:
1. izvedbo komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
2. promet z objektom oziroma z zemljiščem, na katerem je objekt,
3. uporabo objekta ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti,
4. sklenitev pravnih poslov v zvezi z nedovoljenim objektom, razen kreditnih poslov,
5. določitev hišne številke.
Izjeme določene v prehodnih odločbah
Izjeme se nanašajo le na objekte, ki so bili zgrajeni v določenem časovnem obdobju v preteklosti. Določa jih GZ-1 v prehodnih določbah (147., 148., 149. in 150.čl.):
Za objekt, ki je bil zgrajen pred 1. januarjem 2005 skladno z gradbenim dovoljenjem, se izda uporabno dovoljenje, če je ta vpisan v kataster stavb, zanj ni bil izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo in, če je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji;
Če je bila gradnja z dopustnimi odstopanji iz 79. člena GZ-1 izvedena pred začetkom uporabe GZ-1, se lahko pri upravnem organu vloži zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s tem zakonom;
Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po zakonu enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji iz 79. člena tega zakona pred 1. junijem 2018, če zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so vpisane v kataster nepremičnin;
Šteje se, da imajo objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz 197. in 198. člena ZGO-1 ali pogoje iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07), pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu, o čemer se na zahtevo stranke izda odločba.
Viri:
Comments