Kdaj ne potrebujemo gradbenega dovoljenja za gradnjo?

Novi Gradbeni zakon (no, pravzaprav ni več tako nov, velja namreč od 1.junija 2022) drugače ureja obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.

Gradbeno dovoljenje je potrebno pridobiti za:

- novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti zahtevnega,

manj zahtevnega in nezahtevnega objekta,

- na novo tudi za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta,

ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen

manj kot en meter.

Gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti za:

- odstranitev objekta, ki je od objektov na tuji nepremičnini oddaljen

vsaj za 1 m,

- vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist,

- gradnjo enostavnega objekta,

- postavitev začasnega objekta ter

- izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

Na novo gradbenega dovoljenja tudi ni potrebno pridobiti za:

- manjšo rekonstrukcijo,

- rekonstrukcijo, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč.

Danes bi se osredotočila predvsem na manjšo rekonstrukcijo, saj gre za popolnoma nov pojem v gradbenem zakonu in premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. To so dela, ki presegajo vzdrževalna dela na objektu, hkrati pa se ne uvrščajo pod rekonstrukcijo, za katero je bilo po stari gradbeni zakonodaji potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gre za dela, ki so:

- izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije,

- zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije,

- večji preboji konstrukcije,

- vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta ter

- prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž;

Na novo določena manjša rekonstrukcija se izvaja brez gradbenega dovoljenja ali prijave začetka gradnje. Investitor pa mora vseeno pridobiti:

- pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, pred izvajanjem prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala pa tudi pisno mnenje pooblaščenega arhitekta, s katerim se predvidi rešitev, ki gradbenotehnične lastnosti objekta izboljša ali vsaj ne poslabšuje,

- soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom, če gre za izvajanje del, ki pomenijo manjše povečanje prostornine ali prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala,

- pisno potrdilo o ustreznosti izvedenih del pooblaščenega strokovnjak s področja gradbeništva po zaključeni izvedbi manjše rekonstrukcije

Izvajanje manjše rekonstrukcije se lahko izvaja le v skladu z Uredbo o razvrščanju

objektov, ki v Prilogi 2 določa dela, ki sodijo med manjšo rekonstrukcijo. Spodaj pa še tabela za lažjo razlago kateri dokumenti so potrebni v določenih primerih manjše rekonstrukcije.

	Vrsta del	Mnenje/soglasje
1	Statične ojačitve posameznega ali več posameznih konstrukcijskih elementov.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
2	Zamenjava istovrstnih posameznih konstrukcijskih elementov, v katero spada na primer zamenjava ostrešja ali delov medetažne konstrukcije.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
3	Zamenjava elementov javnega vodovoda in javne kanalizacije.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
4	Dolbenje utorov in niš v nosilno konstrukcijo.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
5	Izvedba odprtin in večjih konstrukcijskih prebojev ter povečanje obstoječih odprtin v objektu, ki ne presegajo ene tretjine površine posameznega konstrukcijskega elementa in niso širši od 2 m.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
6	Povečanje obstoječih prebojev fasade stavbe do 2 m, pri čemer velikost povečanja odprtine ne sme presegati ene tretjine površine fasade.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
7	Novi preboji fasade stavbe, če je ravnina fasade, na kateri se izvajajo preboji, od meje zemljišča drugega lastnika oddaljena več kot 2 m, pri čemer velikost novih prebojev ne presega ene tretjine površine fasade in noben preboj ni širši od 2 m.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
8	Vgradnja dvigala v notranjosti objekta, s katerim se posega v nosilno konstrukcijo.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva
9	Manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter pomeni izvedbo posameznih konstrukcijskih elementov na objektu (npr. izvedba frčade, vsaj z dveh strani odprt nadstrešek na obstoječi pohodni strehi, dvig obodnega zidu pod poševno streho za višino horizontalne vezi za največ 0,3 m).	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva in soglasje občine
10	Prizidava nakladalnih ramp in klančin.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva in soglasje občine
11	Izvedba nepohodnega konzolnega nadstreška površine do 6 m2.	Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva in soglasje občine
12	Prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž in je zunanji rob stopnišča ali dvigala oddaljen od sosednjega objekta drugega lastnika več kot 4 m.	Pooblaščena strokovnjaka s področja gradbeništva in področja arhitekture ter soglasje občine