Služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoče stvari), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini. Stvarna služnost lahko nastane na podlagi pravnega posla, z zakonom ali z odločbo državnega organa. Najpogostejša oblika služnosti je služnost poti, tj. pravica do dostopa preko tujega zemljišča do svojega zemljišča ali javne ceste. Stvarna služnost je lahko ustanovljena s pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti, gre za odplačno ali neodplačno pogodbo. Takšna pogodba mora vsebovati določene podatke o pogodbenih strankah, podatke o obeh zemljiščih ter natančen opis stvarne služnosti, ki se ustanavlja. Stvarna služnost na podlagi pogodbe se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. V kolikor stvarna služnost ni vpisana v zemljiško knjigo in se služeče zemljišče proda, je kupec varovan, saj ni mogel vedeti, da na parceli, ki jo je kupil obstaja služnostna pot. Lastnik gospodujoče stvari si zagotovi svoj pravni položaj proti tretjim šele z vpisom v zemljiško knjigo, saj ga drugače bremenijo vse negativne posledice opustitve vpisa. Zato bo moral, če bo še naprej želel izvrševati služnost poti ponovno ustanoviti služnost in jo tokrat tudi vpisati v zemljiško knjigo.
Comments