Ustavno sodišče zadržalo izvajanje dela gradbenega zakona, ki se nanaša na objekte daljšega obstoja

Ustavno sodišče je 23.11.2023 v postopku za oceno ustavnosti dela gradbenega zakona, ki se nanaša na objekte daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja (146.čl.GZ-1), zadržalo njegovo izvajanje do končne odločitve sodišča. Do takrat prav tako ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa.

Predlagatelj (državni svet) meni, da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju s 70., 71., 72. in 140. členom Ustave, posredno pa krši tudi Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Navaja, da na njeni podlagi investitorji pridobijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja, z izdajo katerega se šteje, da ima objekt tudi uporabno dovoljenje, brez sodelovanja nosilcev urejanja prostora, vključno z občino, ki ima izvirno pristojnost urejanja prostora na svojem območju. V postopkih izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja naj bi zato razvojne potrebe ne bile usklajene z varstvenimi zahtevami in javna korist ne z zasebnimi interesi, kršene pa naj bi bile ustavne določbe glede varovanja zemljišč, okolja in ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Izpodbijana zakonska ureditev po navedbah predlagatelja omogoča izdajo dovoljenj za objekte daljšega obstoja tudi na kmetijskih zemljiščih in v gozdu.

Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Po presoji Ustavnega sodišča so te posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijane zakonske ureditve, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje njenega izvrševanja.

Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni predvsem to, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati. Ti postopki bodo lahko izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče.

Povzeto po: https://www.us-rs.si/odlocitev/?id=120734